Bosco Nordio

Uprava in posegi družbe Veneto Agricoltura


Foto: V. de Savorgnani
Posegi za ohranjanje Popolnega naravnega rezervata (PNR) Gozd Nordio, sproženi s strani Veneto Agricoltura v letu 2000, so namenjeni povrnitvi območju lastnih naravnih pogojev, preko ponovne cvetlične ureditve, obnove območja ter zaščite kraja. Znotraj območja rezervata so bili prisotni nekateri elementi, ki so tuji naravi kraja (kot npr. vrste neavtohtonih rastlin in živali, orografski izgled, ki je posledica človekovih posegov) in ideji celovitosti, usmerjene k ohranitvi in zaščiti biološke raznovrstnosti, odvisne od ohranjanja avtohtonih vrst grmov in dreves; ti elementi predstavljajo oviro za naraven in uravnotežen razvoj ekosistema. Zato se je, za ponovno sestavo cvetlične ureditve, začelo z odstranjevanjem visokih pajesnov, zmanjševanjem robinije, odstranitvijo umetnih nasadov topola in drugih neavtohtonih vrst, ki so bile tja umetno nasajene, med njimi tudi vrste iz rodu ceder (
Cedrus), borov (
Pinus) in cipres (
Cupressus). Visoki pajesen (
Ailanthus altissima), še posebej tisti, ki prihaja iz Kitajske in Moluškega otočja, v preteklosti prinešen v Italijo, je zelo zmerna vrsta, ki zelo hitro raste in ima veliko poganjkov (ko jo enkrat odrežemo v višini vratu, t.j. najnižji del drevesnega debla, požene povečano število mladik, imenovanih poganjki, ki vsi poženejo iz iste točke: drevesnega štora; Ustalil se je na številnih območjih Gozda Nordio in že nekaj let zelo hitro kolonizira odprta območja v škodo drugih, avtohtonih vrst.
Odstranjeni so bili tudi primerki dreves vzhodni klek (
Thuja orientalis), vrste ki izvira iz vzhodne Azije, prinesene v Evropo leta 1572, namenjene drevoredom, ki so razmejevali določene dele notranjega cestnega omrežja. Prav ta vrsta je, poleg tega, da predstavlja tuj element avtohtonemu rastlinstvu, na umeten način določala okolje Gozda Nordio. Tudi evropsko-ameriški mešani topoli, prezreli (stopnja v kateri je rastlina že stara, kaže znake rastlinskega propada, ki jih je moč ugotoviti tudi na podlagi splošnega pogleda), z nekvalitetnim lesom, so bili porezani in odstranjeni. Puščeni so bili le nekateri najbolj rigorozni cepljenci, z velikimi krošnjami, ki dajejo senco in pticam omogočajo gnezdenje.Rana lessonae/Rana klepton esculenta (Foto: S. Colavitti) Na obsežnih površinah in na prostoru, ki so ga pridobili potem, ko so odstranili neavtohtone drevesne vrste (avtohtoni je tisti rastlinski ali živalski organizem, ki izvira iz geografskega področja v katerem ga lahko naberemo oz. opazujemo), z namenom obogatitve cvetlične komponente in pospešitve procesa kolonizacije, do katerega bi tudi sicer prišlo, vendar precej počasneje, sedaj naseljujejo mlade rastline tistih vrst, ki so tipične za naše ravninsko in obalno območje, in sicer: črničevje (
Quercus ilex), dob (
Quercus robur), puhasti hrast (
Quercus pubescens), mali brest (
Ulmus minor), bela vrba (
Salix alba), divja hruška (
Pyrus pyraster). Vrste uporabljenega grmovja pa so bile: navadni brin (
Juniperus communis), brnistra (
Spartium junceum), črni trn (
Prunus spinosa), navadna krhlika (
Rhamnus frangula), navadni češmin (
Berberis vulgaris), navadna kalina (
Ligustrum vulgare), enovratni glog (
Crataegus monogyna).
Površine zanimive za ponovno pogozditev so bile ograjene s kovinsko mrežo, da bi se tako damjakom, ki so sicer prisotni le v majhnem številu, preprečilo obžrtje dreves. Na pogozdenih območjih bo morda zaradi majhnosti rastlin, Gozd Nordio izgledal malo gol, vendar pa bo s potekom časa in z malo potrpljenja ponovno pridobil tiste naravne lastnosti, ki mu bolj pristajajo.
V preteklosti so se v Rezervatu ukvarjali tudi z drevesničarstvom za vzgojo gozdnega drevja, pa tudi sadnega za vrtove. Tako so bila torej ustvarjena ravninska območja, brez rastlinstva in cela vrsta servisnih objektov, ki so bili zato, da bi območju povrnili naravne lastnosti, odstranjeni. Z namenom izboljšanja izgleda pokrajine za vzpostavitev bolj naravne orografije, so bile z zemeljskimi deli na ravnih območjih in brez dovoza zunanjega materiala ponovno ustvarjene peščene sipine, značilne za obalno območje in nekatere nižave, kar je med drugim na novo določilo potek poti z manjšim vplivom na pokrajino. Za obrambo proti požaru, ki je v Rezervatu Gozd Nordio zaradi njegove sestave in lege precej verjeten, so se na koncu odločili za celo vrsto ustreznih preventivnih ukrepov.
V zvezi s tem so bili nameščeni štirje hidranti vzdolž vodovodne napeljave, poleg tega pa je bilo kupljene precej protipožarne opreme, ustanovljena pa je bila tudi ekipa za takojšnje ukrepanje, ki lahko hitro pride na vse dele Rezervata in učinkovito posreduje v primeru požara.


Emys orbicularis (Foto: M. Zanetti) Poseben projekt: ohranitev in ponovno uvajanje močvirske sklednice (Emys orbicularis)

  Projekt uresničen v sodelovanju z Evropskim centrom za zaščito želv (Carapax) iz mesta Massa Marittima (Pokrajina Grosseto), je bil začet z raziskavami, ki so služile poglobitvi znanja o vrsti ter ekoloških zmožnostih Rezervata. Strokovnjaki iz živalskega področja so predvsem popisali lokalno populacijo Emys orbicularis (močvirska sklednica) in bolj na splošno vseh plazilcev (erpetofauna) prisotnih v Rezervatu.
Za razmnoževanje močvirske sklednice je bila v eni izmed nižav pripravljena struktura »terakvarij«, za deloma nadzorovano gojenje. Izbira kraja za vzpostavitev omenjene strukture izhaja iz ocene najboljših pogojev tega kraja: št. ur osvetljenosti/sence, oddaljenost od virov človeških motenj, odsotnost možnih virov vodnega onesnaženja, povprečna letna količina padavin in povprečna letna temperatura, lastnosti tal, čas zadrževanja vode v nižavi, itd… V notranjost terakvarija je bilo za razmnoževanje vnesenih 10 primerkov želve z avtohtonim padskim genskim premoženjem (Emys orbicularis orbicularis), prinesenih iz Centra Carapax, ki že razpolaga s primerki želv v ujetništvu, ki so se zmožne razmnoževati. Cilj je, znotraj Integralnega naravnega rezervata Gozd Nordio, ustvariti kontingent močvirskih želv (Emys orbicularis) katerega številčnost bi lahko zagotavljala preživetje vrste v tem kraju, poleg tega pa bi jih lahko uporabili tudi za bodoče poseljevanje drugih zaščitenih nižinskih območij v regiji, kot so na primer Naravna območja pomembna za Evropsko skupnost in Posebna varstvena območja, ki se nahajajo vzdolž beneške obale.