Ca’ Mello

Od leta 1999 je Veneto Agricoltura začel z izvajanjem cele vrste ukrepov ponovnega okoljskega kvalificiranja ozemelj, ki ležijo nasproti Sacca di Scardovari. Območje pod upravo Veneto Agricoltura pokriva približno 150 hektarjev, od Oasi di Ca’ Mello do Biotopo Bonello, ki spada v regijski park Parco regionale Veneto del Delta del Po in v Okolje pomembno za Skupnost »Delta del Po«.

Na ozemljih, ki niso več obdelana in se nahajajo med dvema mokriščema je bil uresničen gozdni pas, ki povezuje Oasi di Ca’Mello z biotopom Bonello. Preko 80 hektarjev ozemlja je bilo pogozdenega z listavci, ki so tipični za primorsko okolje (graden, puhasti hrast, ozkolistni jesen, mali jesen, vrba, topol, tamariska, itd.). Ob glavnih cestnih oseh je bilo narejenih preko 20 km žive meje in drevoredov.
Z nadaljnjimi posegi in zahvaljujoč sodelovanju Izsuševalnega konzorcija Consorzio di Bonifica Delta Po Adige, so z namenom da bi omogočili postanek gosi ter ostalih vrst ptic znotraj Oasi napravili več različno globokih jezer; obstoj vode znotraj močvirja je bil kontroliran na način, ki je zagotavljal občasno poplavljanje prostranih površin trstja. Tako se lahko zgodi, da so v različnih letnih časih nekatere poti poplavljene in so prehodne le z gumijastimi škornji. Razčlenjena mreža poti za obiskovalce omogoča prodiranje v naravno okolje brez da bi s tem vznemirjali živali. Prav zaradi tega je do najobčutljivejših in ekološko pomembnih biotopov, kot npr. zrelega trstja, gnezdišč imenovanih »garzaia« in nekaterih jezer, možno iti le če gre za okoljsko vzdrževanje ali raziskovanje.
Oasi di Ca’ Mello je že nekaj let vključena v mednarodno mrežo opazovalnih postaj za ptice, z uporabo tehnike obročkanja za znanstvene namene. Zahvaljujoč sinergiji med provincama Rovigo in Benetke je Veneto Agricoltura lahko začel z izvajanjem dveh projektov, ki omogočajo opazovanje populacije ptic pevk, ki gnezdijo v Oasi in ki se tam zadržujejo v času jesenske selitve.

Pred kratkim obnovljena zgradba je sad arhitekturne povrnitve skromnih kmečkih prebivališč ljudi, ki so kolonizirali ta območja v začetku dvajsetega stoletja.
V zgradbi se zrcali izvirna gradbena tipologija, tipična za podeželje spodnjega dela območja polesine, zelo enostavna, malo pa spominja na »casone« iz trstja. Center razpolaga z območjem za sprejem in okrepčilo, sanitarijami, prostorom za naravoslovno izobraževanje ter okoljski turizem.